Turčija je na nacionalnem sejmu orožja predstavila nov hipersonični projektil Tayfun Block-4, ki naj bi bil prvi tovrstni projektil države. Medtem ko se regionalne napetosti stopnjujejo zaradi nedavnega izraelsko-iranskega konflikta, je Rusija v Ukrajini pričela uporabljati novo zračno-zračno raketo K-77M, nadgrajeno različico starejšega modela. Projektil Tayfun, ki ga proizvaja Roketsan, meri 10 metrov v dolžino, tehta 7,2 tone in ima doseg med 800 in 2000 km. To predstavlja pomemben razvoj v turški vojaški industriji.

Vodja Roskosmosa Dmitrij Bakanov je potrdil, da je imel pogovore z Elonom Muskom o sodelovanju pri raziskovanju globokega vesolja. Prav tako je potrdil načrte za srečanje z vodstvom ameriške agencije Nasa med izstrelitvijo ladje Crew Dragon z ruskim kozmonavtom na Mednarodno vesoljsko postajo.

Iransko politično vodstvo se je ostro odzvalo na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z vojaškimi napadi. Teheran je sporočil, da bodo morebitni agresorji svoja dejanja obžalovali, obenem pa poudaril, da država za razvoj svojega obrambnega in raketnega programa ne potrebuje dovoljenja nobene tuje sile. Napetosti med državama so se stopnjevale po Trumpovi napovedi možnosti napada na iransko ozemlje, kar je po mnenju opazovalcev nevarno približalo regijo novi eskalaciji nasilja. Iranski uradniki so v izjavi za javnost pojasnili, da njihovo oboroževanje služi izključno obrambnim namenom, vendar pa na vsako provokacijo obljubljajo odločen odgovor. Trenutni spor je neposredno povezan s predhodnimi ameriškimi grožnjami glede uničenja iranskega jedrskega programa in obtožbami Washingtona o nezakonitem bogatenju urana. Situacija ostaja izjemno napeta, saj nobena od strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje, kar povečuje tveganje za neposredni spopad, ki bi lahko vključeval tudi regionalne zaveznike, zlasti Izrael.

Donald Trump se je srečal z Benjaminom Netanjahujem, kjer sta razpravljala o nadaljnjih korakih glede Gaze in Irana. Trump je ponovil grožnje Iranu in opozoril Hamas glede razorožitve, pri čemer je Netanjahuju zagotovil podporo ZDA v primeru napada na Iran. Iranski predstavniki so odgovorili z opozorilom na oster odgovor v primeru agresivnih dejanj ZDA.

Alaeddin Borujerdi, član parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko Irana, je v javnem nagovoru napovedal, da se bo raketna zmogljivost države v prihodnje še povečala. Iranski predstavnik se je s tem odzval na pritiske mednarodne skupnosti in posebej izpostavil ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po Borujerdijevih besedah so prizadevanja Združenih držav Amerike, da bi iranske jedrske in obrambne zmogljivosti zmanjšali na ničlo, neuspešna in nerealna. Izjava odraža zaostrovanje retorike Teherana v odnosu do Washingtona, pri čemer iranski uradniki vztrajajo pri suverenosti nad svojim obrambnim programom. Borujerdi je poudaril, da strateški cilji Irana ostajajo nespremenjeni kljub grožnjam s sankcijami ali diplomatskimi pritiski. Takšne napovedi dodatno zapletajo odnose na Bližnjem vzhodu in povečujejo napetosti glede mednarodnega nadzora nad iranskim vojaškim arzenalom.

Iranski obrambni minister Aziz Nasırzade je v uradni izjavi poudaril, da raketne moči Irana ni mogoče uničiti niti z vojno niti s pogajanji. Po njegovih besedah so raketne zmogljivosti države ključnega pomena za nacionalno varnost, s čimer je zavrnil kakršne koli možnosti za mednarodne razprave o omejevanju oboroževanja. Nasırzade je izpostavil, da Iran svoje obrambne strategije ne namerava spreminjati pod pritiski zunanjih sil. Izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in ponovnih razprav o iranskem vplivu na Bližnjem vzhodu. Minister je jasno nakazal, da Teheran raketni program dojema kot suvereno pravico in sredstvo za odvračanje morebitnih agresorjev.

Iranski minister za obrambo in logistiko oboroženih sil je v nedavnih izjavah poudaril, da raketne zmogljivosti Islamske republike Iran niso predmet pogajanj. Po njegovih besedah v iranskem državnem vrhu ne obstaja nihče, ki bi verjel v vključitev raketnega programa v mednarodne pogovore. Minister je izpostavil, da vojaške moči države ni mogoče uničiti niti z bombami, niti s pogajanji, niti z atentati na znanstvenike in poveljnike. Po njegovem prepričanju je znanje o raketni tehnologiji globoko zakoreninjeno v miselnosti iranske mladine in študentov, kar državi zagotavlja dolgoročno varnost. S takšnimi izjavami Iran ponovno potrjuje svojo neomajno držo glede obrambne politike, ki ostaja ločena od morebitnih prihodnjih diplomatskih prizadevanj za oživitev jedrskega sporazuma. Minister je še dodal, da je raketna tehnologija postala neločljiv del nacionalne identitete in znanstvenega napredka, ki se širi po univerzah po vsej državi. Ta stališča prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in pritiskov mednarodne skupnosti na Teheran glede njegovega balističnega arzenala.

Severna Koreja gradi tajna raketna oporišča, ki bi lahko ogrozila Združene države z jedrskim napadom, kar krši sankcije Združenih narodov. Belorusija pa razmišlja o oborožitvi svojih raketnih sistemov z jedrskimi bojnimi glavami in načrtuje povečanje proizvodnje raket zaradi naraščajočih vojaških groženj s strani zahodnih sosed. Te poteze povečujejo zaskrbljenost glede širjenja jedrskega orožja in vpliva na globalno varnost.